TELEVIZIJA NOVO MESTO 11.1.99
Jerica Božič, dipl.novinarka

TV oddaja "Smo dobri gospodarji?"
Tema: PIONIR V STEČAJU

Za začetek morda nekaj osnovnih podatkov o stečaju Pionirja. Kdaj je bil uveden, koliko je upnikov in kakšen znesek terjatev?

Sredi polletja 1996 je Okrožno sodišče v Novem mestu razglasilo stečaj Gradbeno industrijskega podjetja Pionir p.o. Novo mesto, enega največjih novomeških podjetij, ki je zaposlevalo preko 3.000 delavcev. Stečajni postopek vodi stečajni senat, ki mu predseduje Tone Panjan, okrožni sodnik in Upniški odbor. V roku za prijavo terjatev upnikov, ki je potekel septembra 1996, je terjatve prijavijo preko 4.000 upnikov v skupni vrednosti 10 milijard tolarjev.

Kdaj in kako so v Pionirju prenehali z delom? Kako je potekalo zapiranje gradbišč, odpuščanje delavcev?

Arhivi nakazujejo, da potem, ko so bile v decembru 1995 predane nepremičnine bankam v Pionirju niso več delali. Stečajna ekipa je v juliju 1996 popisala v 12. državah zapuščenih 44 gradbišč in jih predala investitorjem. Ob uvedbi stečaja je bilo zaposlenih še 280 delavcev, ki jim je delovno razmerje prenehalo z dnem uvedbe stečaja.

Nato je najbrž sledil popis premoženja?. Kdo in kako je opravil to delo?

Popis preostanka premoženja so opravile inventurne komisije s pogodbeno najetimi popisovalci. Popis materialnih vrednosti se je opravil na 28-tih nahajališčih, med drugim tudi na Novem trgu, Športni dvorani Šmihel, v ruski Sibiriji, na Madžarskem in drugih krajih kjer so bila gradbišča ali poslovni prostori. Popis zemljišč v državi in v tujini praktično še traja saj ni dneva, da nebi v kateri od zemljiških knjig še našli ostanke zemljišč. Posebno zahteven je bil popis terjatev in obveznosti pri katerem je bilo potrebno upoštevati preko 700 sodnih postopkov na 8 sodiščih v državi in v tujini, poleg tega pa še izločiti asignacije in kompenzacije, ki se v primeru stečaja razveljavijo po določbah zakona. Strokovno izredno zahtevno delo smo komaj upeli opraviti v rokih, ki jih določa zakonodaja.

Kaj pa izpodbojne tožbe? Koliko jih je bilo in kakšno je sedanje stanje?

Med upniki Pionirja je tudi Agencija RS za prestruktuiranje in privatizacijo, ker se Pionir ni olastninil in je še vedno v družbeni lasti. Iz tega razloga ni presenetil poziv Pravobranilstva Republike Slovenije, da stečajna ekipa vloži izpodbojne tožbe proti upnikom, ki so se v času hiranja Pionirja več ali manj samovoljno poplačevali prednostno. Pregledan je bil pretežni del pobotov za katere je stečajna ekipa našla dokumente, potem so bili izločeni poboti manjše vrednosti in taki, za katere nismo bili prepričani, da obstaja dovolj dokaznega gradiva za izpodbijanje. Strokovno primerno smo pripravili 42 primerov od katerih je stečajni senat izbral 28 in zanje smo vložili izpodbojne tožbe. Tega obširnega in zahtevneg dela zagotovo nebi primerno opravili brez izjemne strokovne pomoči Odvetniške pisarne Smolej. Po vseh izpodbojnih tožbah bi bilo teoretično možno ponovno pridobiti premoženje v višini 3 miliarde tolarjev, dobili pa smo dosedaj približno 1 (Stinica, Zagreb, zemljišča v Češči vasi itd) v postopku pa imamo še tožbo proti trem dolžnikom od katerih terjamo 7 mio sit.

Kako je z ločitvenimi in izločitvenimi pravicami? Morda nekaj o hipotekah izločitvah v naravi?

Iz prijav upnikov smo ugotovili, da je pretežni del materialnega premoženja že zastavljen in da brez izpodbojnih tožb nimamo možnosti zagotoviti kakršno koli poplačilo upnikom. Zastavne pravice - hipoteke so bile ustanovljene na premoženju po gradbiščih kot npr. v Pitjahu, na Tovarni Togrel, na stanovanjskem kompleksu Stara vas, betonarni Gotna vas, zemljiščih v Češči vasi itd. Kjer ni bilo možno zastavne pravice prerekati smo premoženje ocenili in ga prodali po pridobitvi mnenja Upniškega odbora in sklepa stečajnega senata. Kupnina je bila izplačana hipotekarjem, v najvišjem znesku Zavodu za pokojninsko invalidsko zavarovanje, bankam in gospodarskim družbam. Poplačane so že vse ločitvene pravice. Med prijavljenimi terjatvami je bilo izredno veliko izločitvenih pravic, pomeni, da je bilo premoženje že prodano paje bil vpisan v zemljiški knjigi še vedno kot lastnik Pionir kot npr.kompleks stavb v Bršljinu, Avtobusna postaja, naselje Bonifacij v Ljubljani, naselje Zaprešiči v Zagrebu, Novi trg v Novem mestu itd. Če smo ugotovili, da je kupec plačal kupnino smo priznali terjatev in izločili tako premoženje iz stečajne mase, med prvimi Športno dvorano Šmihel in osnovno šolo Drska, da ne bi ovirali nadaljevanje gradnje.

Kaj pa Pionirjevo premoženje? Kako je z odprodajo le-tega? 29.decembra lani ste menda opravili poplačilo?

Dosedaj povedano dovolj jasno nakazuje, da ob uvedbi stečaja premoženja praktično ni bilo več, tako, da smo se zbali, da ne bo možno pokrivati stroške stečajnega postopka. Z izpodbojnimi tožbami in sodbami po že omenjenih 700 tožbami iz dolžniško-upniškega razmerja smo pridobili sredstva za poplačilo sodnih taks, stroškov stečajnega postopka in izplačilo 29.12.98 dela obresti prednostnim upnikom - to so obresti od razlike do izhodiščnih plač po kolektivni pogodbi. Če bodo sodbe še nekončanih izpodbojnih tožb nam v korist bomo izplačali še del obresti prednostnim upnikom, to pa je tudi vse kar smo zmogli iztržiti na pogorišču Pionirja

Kaj se je ob stečaju Pionirja zgodilo s kupci stanovanj in počitniških hišic? Kaj je z listinami, zemljišči?

Pionir je pozidal več mestnih četrti Velika Gorica, Moste, Dravlje, Nad mlini, Plava laguna itd., več počitniških naselij kot so Stinica, Zaglav, Mostec in številne druge stanovanjske enote skoraj v vseh krajih države in precej tudi v tujini. Stečajna ekipa je ocenila, da po približno 40.000 kupoprodajnih pogodbah še ni opravljen zemljiško knjižni prepis lastništva in je zato organizirala v zadnjih štirih mesecih preteklega leta preverjanje sposobnosti pogodb za vpis lastništva etažne lastnine. Izdana so bila pooblastila strokovno usposobljenim, da v imenu Pionirja in za račun kupcev opravijo vknjižbo izgrajenih objektov in potem v zemljiški knjigi izbrišejo Pionirja ter vpišejo dejanskega lastnika. Kljub temu pa v fazi zaključevanja stečajnega postopka ne poznamo lastnika približno 400.000 m2 zazidanih in funkcionalnih zemljišč in tako ne moremo izdati odpisnih dovoljenj. Največji del teh zemljišč se nahaja v Ljubljani, Novem mestu, v Krškem in v Beli krajini. V izogib lastninskim tožbam v prihodnje, s katerimi bi kupci morali dokazovati svoje lastništvo, se pogajamo z občinami, da bi ta zemljišča prevzele z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki jih je Pionir imel iz lastništva teh zemljišč.

Menite, da bi bila revitalizacija podjetja kot je bil Pionir smotrna?

Analize kažejo, da je Pionir obvladoval 14 % slovenskega trga, ki pa ga sedaj že pokrivajo številne novonastale gospodarske družbe in te pretežno pokrijejo gradbene potrebe tudi na Dolenjskem medtem ko za obnovo del v tujini še niso dozoreli splošni pogoji. Revitalizacija Pionirja v nekdanjem obsegu zato nima realna podlage. Če pa bi se združili mladi gradbinci, arhitekti, ekonomisti, sociologi in podobni strokovnjaki, bi le-ti s Pionirjevimi strokovnimi referencami in blagovno znamko lahko ustvarjalno posegli v oblikovanje in nastanek naselij za potrebe prihodnjih rodov in zagotovili dolgoročno stabilnost poslovanja sedanjim gradbenim izvajalcem.

Morda za konec še nekaj o tistih, ki jih je stečaj Pionirja najbolj prizadejal.

Pionir je bil med največjimi in najuspešnejšimi podjetji Dolenjske in države, njegovo poslovanje pa je bilo povezano z večino drugih podjetji tako v Sloveniji kot v sosednji državi. Po arhivskih podatkih je neposredno in posredno preživljal 104.000 ljudi. Njegov stečaj tako najbolj občutijo odpuščeni delavci, kooperanti, podizvajalci, dobavitelji materiala in opreme, finančne institucije in kupci stanovanj ter drugih bivalnih enot.